O seminarju

Patronažne sestre se pri svojem delu pogosto srečujete z vprašanji in dilemami staršev glede dojenja, uporabe nadomestkov materinega mleka ter različnih izzivov pri hranjenju dojenčka. Primeri iz terena so pogosto raznoliki in zahtevajo strokovne, hkrati pa tudi praktične pristope pri svetovanju staršem.

Na spletnem seminarju bomo obravnavali najpogostejše izzive, s katerimi se srečujete pri svojem delu, ter predstavili strokovne usmeritve in praktične pristope pri podpori staršem pri hranjenju dojenčka. Poseben poudarek bomo namenili vprašanjem in primerom iz prakse, ki jih boste lahko ob prijavi posredovali udeleženci.

Na izbrana vprašanja bosta odgovarjala Dina Al Nawas, dr. med., spec. pediatrije, in doc. dr. Evgen Benedik, klinični dietetik.

Na spletni seminar se lahko prijavite preko te elektronske prijavnice.

Lepo vabljeni.

PetPediatrinj

The post Strokovni spletni seminar Najpogostejši izzivi iz terena glede prehrane dojenčka: Dojenje vs nadomestki materinega mleka appeared first on PetPediatrinj.

Najpogosteje zaužijejo različne manjše predmete otroci stari med 6 mesecev in 3 leti, ko so še posebej radovedni in nimajo občutka za nevarnost. Tudi pri starejših otrocih se včasih zgodi, da med igro »spravijo« v usta različne drobne predmete. Otroci po nesreči pogoltnejo kovance, lasne sponke, baterije, magnete, ključe, bucike, pa tudi drobce stekla.

Nevarni predmeti, ki jih otroci lahko zaužijejo 

Nekateri tujki so za otroka bistveno nevarnejši od drugih. Mednje spadajo ploščate baterije, magneti, ostri predmeti, pa tudi vsi večji predmeti, ki merijo več kot 6 cm v dolžino ali so širši od 2,5 cm. Veliko tveganje predstavljajo vsi predmeti, ki se lahko zataknejo v požiralniku.

Ne glede na to, za kakšen predmet gre, je ob zaužitju vedno potreben posvet s pediatrom, ki oceni stanje in določi nadaljnje ukrepanje.

Kako reagirati, če majhni otroci zaužijejo ostre predmete

Majhni otroci lahko pogoltnejo različne ostre predmete, kot so deli igrač, papirnate sponke, bucike ali risalne žebljičke. Včasih se med pitjem odlomi del steklenega kozarca in otrok nehote pogoltne košček stekla. Takšni ostri predmeti lahko resno poškodujejo ustno votlino, požiralnik, želodec ali črevesje ter povzročijo krvavitev ali celo predrtje prebavne stene. Med znaki, ki lahko kažejo na zaužitje ostrega predmeta, so bolečina v prsih ali trebuhu, slinjenje, težko požiranje in bruhanje. Starši lahko opazijo tudi sledove krvi v slini ali blatu.

Otroku v takšnem primeru ne ponujamo hrane ali pijače in ne poskušamo izzvati bruhanja, saj lahko s tem le poslabšamo poškodbo. Tudi če otrok deluje povsem v redu in nima vidnih težav, je vsak sum na zaužitje tujka razlog za takojšen posvet s pediatrom ali dežurnim zdravnikom.

Zakaj so magneti nevarni

Če otrok pogoltne dva ali več magnetov, obstaja velika nevarnost, da se ti v črevesju na različnih nivojih prebavne cevi med seboj zlepijo in stisnejo črevesno steno. Na tem mestu se zaradi stiska črevesna stena poškoduje. Do težav lahko pride tudi zaradi nastanka zapore prebavne cevi in zastajanja blata pred to zaporo. Težava pri zastajanju blata je, da le-to pritiska na črevesno steno, kar oslabi njeno zaščitno funkcijo. Posledično lahko bakterije iz črevesja prehajajo v telo oziroma v kri in povzročijo hudo okužbo.

V primeru zaužitja dveh ali več magnetov je nujna njihova odstranitev, ki jo opravi gastroenterolog v manj kot 24 urah.

Zakaj so ploščate baterije posebej nevarne

Veliko nevarnost predstavljajo t. i. gumbne ploščate baterije, ker lahko v zelo kratkem času povzročijo hude poškodbe požiralnika. Do tega pride zaradi pritiska baterije na steno, zaradi električnega toka, ki ga oddaja, in zaradi sproščanja jedkih snovi, ki lahko celo preluknjajo požiralnik.

Če se ploščata baterija zatakne v požiralniku, gre za urgentno stanje in jo je potrebno odstraniti v 2 urah. Do takrat lahko starši (pri otrocih, starejših od 1 leta) vsakih 10 minut in največ 6-krat ponudijo 2 žlici medu, saj zaščiti steno požiralnika pred hudimi poškodbami.

Kako lahko starši preprečijo nesrečo

Najboljša zaščita pred zaužitjem nevarnih predmetov je preventiva. Majhni otroci se ne bi smeli igrati z magneti in drugimi nevarnimi predmeti. Igrače, ki vsebujejo baterije, morajo biti dobro zaščitene, najbolje s pokrovčkom, ki se ga odpre le z vijakom. Smiselno je uporabljati tudi baterije, ki imajo grenak zaščitni premaz in so pakirane tako, da jih lahko odrasli odprejo le s škarjami.

Vsak zaužit tujek zahteva pregled pri zdravniku. Pri zaužitju magnetov in ploščatih baterij pa gre za nujno stanje, kjer odloča vsaka ura.

The post Zaužitje nevarnih predmetov pri majhnih otrocih appeared first on PetPediatrinj.

Dve obrambni liniji: prirojeni in pridobljeni imunski sistem otroka

Imunski sistem otroka lahko razdelimo na dva dela – prirojeni in pridobljeni imunski sistem.

Prirojeni imunski sistem predstavlja prvo obrambno linijo, ki hitro prepozna napadalce in jih odstrani. S tem obrambnim mehanizmom se naši otroci že rodijo. V sklop prirojenega imunskega sistema spadajo telesne pregrade, ki ščitijo notranjost telesa: koža, sluznica črevesja, pljuč in sečil, solze in kisel želodčni sok.

Na teh mestih, ki so glavna vstopna mesta za bakterije in viruse, se nahaja veliko število različnih imunskih celic prve obrambne linije. Njihova naloga je, da prepoznajo vsiljivca in ga požrejo oziroma odstranijo.

Pridobljeni imunski sistem in imunski spomin

Ko je otrokov imunski sistem v stiku z različnimi mikroorganizmi, se jih uči prepoznavati in se prilagaja tako, da za posameznega povzročitelja izdela protitelesa in imunske celice, da ga ob ponovnem stiku še učinkoviteje odstranijo. Ta drugi del imunskega sistema se imenuje pridobljeni imunski sistem, saj ga pridobimo ob stiku z virusi in bakterijami.

Ob prvem stiku z vsiljivcem potrebuje pridobljeni imunski sistem nekaj tednov, da zanj izdela ustrezna protitelesa. Ob naslednjem stiku z istim vsiljivcem pa je nanj že pripravljen in se odzove veliko hitreje in učinkoviteje. Ker si imunski sistem ob prvem stiku povzročitelja »zapomni« in se nauči učinkovitejšega odziva, temu pravimo imunski spomin.

Prirojeni imunski sistem, torej prvo obrambno linijo, si lahko predstavljamo, kot da želimo vstopiti v stanovanje tako, da vrata odpremo na silo in vdremo – to deluje na vsaka vrata.

Pridobljeni imunski sistem pa deluje kot ključ, ki odpira le točno določena vrata, kar pomeni, da lahko v stanovanje vstopimo hitreje in primerneje.

Imunski sistem otroka mora delovati ravno prav

Imunski sistem mora delovati ravno prav. Če ima otrok oslabljen imunski sistem, se pri njem pogosteje pojavljajo okužbe. Če pa sistem deluje prekomerno, lahko prepoznava nenevarne snovi kot nevarne – takrat se pojavijo alergije ali avtoimunske bolezni, kjer telo napade lastne celice.

Pomembno je, da je otrokov imunski sistem v ravnovesju, torej da ne deluje ne preveč ne premalo.
Ko z nečim uravnavamo delovanje imunskega sistema, temu pravimo imunomodulacija.

The post Imunski sistem otroka appeared first on PetPediatrinj.

Zakaj so jedke snovi nevarne ob zaužitju 

Med najnevarnejšimi snovmi, do katerih otroci pogosto pridejo, so jedke tekočine. Izdelki, kot so čistila, detergenti, sredstva za pranje perila, belila, kozmetični pripravki, gnojila in pesticidi, so v rokah otroka lahko izjemno nevarni. Gre za močne kisline ali lužine, ki že ob majhni količini povzročijo hude opekline ust, grla, požiralnika in želodca.

Otrok, ki zaužije takšno snov, začne običajno takoj jokati, se močno slini, bruha in ima rdeče ali ožgane ustnice. Včasih pride tudi do otekline jezika in grla, kar lahko ogrozi dihanje. Ob zaužitju jedkih snovi je treba nemudoma izpirati usta. Če je otrok pri zavesti in lahko požira, mu ponudimo majhne požirke navadne vode, da se snov nekoliko razredči. Nikakor mu ne smemo dajati mleka, kisa, milnice, jajc ali drugih domačih »zdravil«. Prav tako ne izzivamo bruhanja in ne dajemo aktivnega oglja, saj lahko vse to še poslabša poškodbo požiralnika.

Zelo pomembno je, da poskušamo ugotoviti, katero snov je otrok zaužil, kdaj in koliko, ter ali je bruhal ali kašljal. Shranjena embalaža bo v veliko pomoč zdravnikom in toksikologom pri nadaljnji obravnavi. Ob takem dogodku pokličemo nujno pomoč na 112, saj je pri tovrstnih zastrupitvah vsaka minuta dragocena.

Zaužitje strupenih rastlin in plodov

Pogosta nevarnost v domačem okolju so tudi strupene rastline. Majhni otroci velikokrat zaužijejo rastline z rdečimi ali črnimi plodovi oziroma jagodami, saj jih zamenjajo z užitnimi plodovi ali jih preprosto poskusijo iz radovednosti. Nevarne so lahko tudi lončnice z zdravju škodljivimi čebulicami, kot so rumene narcise in zvončki, pa tudi številne okrasne in tujerodne rastline, ki jih pogosto najdemo v domovih. Med njimi so oleander, rododendron, kloščevec, difenbahija, amarilis, božična zvezda, ciklama, glicinija, fikus, monstera, taščin jezik in flamingo. Posebno previdnost zahteva tudi kofein, saj so otroci nanj izjemno občutljivi. Zaužitje kavnih zrn lahko povzroči nemir, pospešen srčni utrip, tresenje ali motnje zavesti. Otrokom tudi ne ponujamo jedi iz gob. Zastrupitve otrok z gobami so v Sloveniji pogoste.

Znaki zastrupitve s strupenimi rastlinami so lahko slabost, bruhanje, driska, zaspanost ali vznemirjenost, pri nekaterih rastlinah se pojavijo motnje srčnega ritma, otekline ustne votline ali težave z dihanjem.

Če otrok zaužije del rastline ali ploda, odstranimo ostanke iz ust in usta speremo z vodo, ne izzivamo bruhanja. Pokličemo zdravnika in povemo, katero rastlino je otrok zaužil in če je mogoče, shranimo vzorec ali rastlino fotografirajte. Na spletni strani ktf.si je na voljo seznam najpogostejših strupenih rastlin v slovenskih domovih.

Ko otrok pomotoma zaužije zdravila za odrasle

Zelo pogost razlog za zastrupitve pri otrocih so tudi zdravila. Najpogosteje zaužijejo zdravila, ki so predpisana staršem ali starim staršem, pogosto, ker so shranjena na dosegu njihovih rok in jih zamenjajo za bonbone. Zastrupitve pri otrocih so običajno resnejše kot pri odraslih, saj imajo hitrejši metabolizem in manj razvite encimske mehanizme, ki bi pomagali razgraditi strupene snovi. Nekatera zdravila, kot so zdravila za srce, antidepresivi, uspavala, zdravila za sladkorno bolezen ter močnejši protibolečinski pripravki, so lahko za majhnega otroka življenjsko ogrožajoča že v zelo majhnih količinah. Znaki zastrupitve z zdravili so lahko zaspanost, težko dihanje, krči ali bledica, bruhanje, driska, motnje zavesti.

Če posumite, da je otrok zaužil zdravilo, je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč. Otroku ne smemo izzvati bruhanja in ne ponujamo hrane ali pijače. Zdravniku pokažemo embalažo zdravila ter povemo, kdaj in približno koliko ga je otrok zaužil. To lahko bistveno pospeši pravilno zdravljenje.

Kako lahko starši preprečijo zaužitje nevarnih snovi

Najboljša zaščita pred zastrupitvijo je preprečevanje. Zdravila vedno hranimo v dobro zaprtih, zaklenjenih omaricah, izven dosega otrok. Otrokom nikoli ne govorimo, da so zdravila bonboni, ker jih tako lahko nehote spodbudimo, da jih poskusijo sami.

Čistil, detergentov, belil, gnojil in drugih nevarnih tekočin nikoli ne prelivamo v druge embalaže, zlasti ne v steklenice od sokov ali vode, ker jih lahko otrok zamenja za pijačo. Vse nevarne snovi hranimo na višjih policah ali v zaprtih omarah, po možnosti z otroškimi varnostnimi zapirali.

Redno preverjajmo rastline v domu in na vrtu ter odstranimo tiste, ki so strupene in jih zamenjamo z nenevarnimi.

Če otrok zaužije strupeno snov, mu ne poskušajte izzvati bruhanja, temveč mu sperite usta z vodo. Pokličite nujno pomoč na 112 še posebej, če otrok težko diha, bruha, je pretirano zaspan ali nezavesten.

The post Nevarne snovi, ki jih otroci lahko zaužijejo appeared first on PetPediatrinj.

Zgodba skozi humor in napete dogodivščine otroke uči o prebavi, črevesnem mikrobiomu in pomenu zdrave hrane. Hkrati razbija tabuje o kakanju in otroke spodbuja, da postanejo NjamaSuper junaki z izbiro hrane, ki podpira njihovo telo. Knjiga vključuje interaktivna vprašanja, recepte za zdrave obroke, kot je čokoslasten puding, in vodnik po vrstah kakcev, ki otroke nasmeje in pouči.

Po branju se lahko z otroki pogovarjate o tem, kako lahko vsi postanete NjamaSuper junaki, katera hrana je dobra za njihove »mikroprijatelje«, in skupaj pripravite pisano skledo presenečenja. Knjiga je primerna za otroke od 4. leta dalje, a bo s svojo igrivostjo, znanstveno podlago in uporabnimi nasveti navdušila vse družinske člane.
Smešna, poučna in super uporabna pravljica, ki bo nasmejala vas in vaš kakec!

Navdušite svoje otroke nad zdravo prehrano in naročite svoj izvod pravljice na www.ajdamaric.si, z uporabo kode BIFIDO si ob nakupu pravljice zagotovite BREZPLAČNO DOSTAVO.

Strokovno mnenje o pravljici »Misija Štrbunk: Ditka Ritka in Jakec Kakec«, ki
jo je napisala dr. Ajda Marič in ilustrirala Irena Režek.

Pravljica »Misija Štrbunk« je na prvi pogled zabavna in duhovita pripoved, a v sebi skriva izjemno dragoceno sporočilo o pomenu uravnotežene prehrane za zdravje – v vseh življenjskih obdobjih, ne le v otroštvu. Na otroku prijazen in razumljiv način razloži zapletene pojme, kot so črevesni mikrobiom, predelana živila, prehranska vlaknina ter vpliv prehrane in tekočine na prebavo, razpoloženje in celostno zdravje. Prav v tej igrivi zgodbi se zrcali temeljno spoznanje sodobne prehranske znanosti – ustrezne prehranske navade, pridobljene v otroštvu, predstavljajo najboljšo »doto« za dolgo in kvalitetno življenje. Zato to življenjsko obdobje ponuja izjemno priložnost staršem, da izboljšajo svoje prehranske navade in postanejo bolj telesno dejavni.

Kot otroški klinični dietetik na Pediatrični kliniki v Ljubljani se dnevno trudim bolnim otrokom in njihovim staršem predajati znanstveno podprte strokovne prehranske nasvete na razumljiv in zanimiv način, saj jih tako lažje in učinkoviteje vključijo v svoje vsakdanje življenje. Na drugi strani kot profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani stremim k predajanju znanja bodočim dietetikom. Učim jih zlasti podajanja zapletenih znanstvenih vsebin uporabniku na učinkovit in razumljiv način, kar vodi k izboljšanju kakovosti življenja posameznika. Pravljica »Misija Štrbunk« je čudovit primer uspešno zgrajenega mostu med znanostjo in prakso, saj udejanja znanost v besedah in slikah, ki jo razumejo tako otroci kot njihovi starši in stari starši.

Lik Ditke Ritke v zgodbi deluje skoraj kot metafora za kliničnega dietetika – bistroumna, pozorna in vedno pripravljena iskati vzroke za težave tam, kjer se pogosto skrivajo: v prehranskih vzorcih. Jakec Kakec je simbol notranjega glasu otroka, je nekoliko zaspan, a zelo sladkosned prebivalec črevesja, ki vedno rad pomaga. Pod vplivom Ditke Ritke se aktivno vključi v reševanje prehranske zagate – zaprtja, ki ga na koncu skupaj tudi uspešno razrešita.

Največja dodana vrednost pravljice je v tem, da otroka uči odgovornosti do lastnega telesa – brez moraliziranja ali prepovedi, temveč s poudarkom na radovednosti, samorefleksiji in preprostih, a pomembnih rešitvah. Otroku na razumljiv način predstavi prednosti uživanja hranilno bogatih živil, pitja vode in telesne dejavnosti, saj vse troje ugodno vpliva na prebavo in dobro počutje.

Pravljica »Misija Štrbunk« s svojo igrivostjo, duhovitostjo in vsebinsko globino ni le pripoved, temveč tudi dragoceno orodje za pogovor z otroki o ustreznejših prehranskih izbirah, razbija različne prehranske mite in otroka spodbuja k zavedanju vpliva prehrane na njegovo počutje. Tovrstne pravljice bi morale imeti stalno mesto povsod, kjer se gradi temelj zdravja – doma, v vrtcih, šolah kot tudi v čakalnicah pediatričnih ambulant.

doc. dr. Evgen Benedik, klinični dietetik
Pediatrična klinika, UKC Ljubljana in Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
www.benedik.si
@evgen.benedik
Ljubljana, 4. maja 2025

The post Pravljica Jakec Kakec in Ditka Ritka: Misija Štrbunk appeared first on PetPediatrinj.

Združile smo moči in ustvarile našo spletno stran. Za pomoč pri ustvarjanju spletne strani se iz srca zahvaljujemo Gašperju.

The post Postavitev spletne strani appeared first on PetPediatrinj.