Težko dihanje pri otroku je pogosto nujno stanje, zato je pomembno, da ga pravočasno prepoznamo in pravilno ukrepamo. Razlog za težko dihanje niso le okužbe dihal in bolezni pljuč, ampak se lahko kaže tudi pri boleznih srca, novo odkriti sladkorni bolezni in pri ostalih kroničnih boleznih. Pri prepoznavanju ali otrok težko diha, moramo biti pri pozorni na njegovo splošno počutje, prešteti moramo frekvenco dihanja v spanju, prisluhniti pridruženim dihalnim zvokom, biti pozorni na barvo kože in znake težkega dihanja.

Otrokovo splošno počutje

Kadar otrok težko diha je majn aktiven in več počiva. Otrok izgubi zanimanje za igro, tudi najljubše igrače mu niso zanimive. Slabše uživa tekočino in hrano. Ob hudem poslabšanju stanja lahko pride pri otroku do motenj zavesti.

Frekvenca dihanja ali število vdihov v eni minuti

Frekvenco dihanja pri otroku vedno merimo v spanju in kadar je brez vročine, saj povišana telesna temperatura pospeši frekvenco dihanja. Število vdihov pri otroku preštejemo tako, da opazujemo dvigovanje prsnega koša. Ob težkem dihanju je frekvenca dihanja hitrejša. Pri dojenčku mlajšem od enega leta, je tako frekvenca vdihov v minuti višja od 50 vdihov v minuti, pri otroku starejšem od enega leta pa je frekvenca višja od 40 vdihov na minuto. Kadar dihalna stiska traja dlje časa ali kadar gre za hudo dihalno stisko, se lahko dihanje upočasni ali pride do premorov dihanja.

Pridruženi dihalni zvoki

Kadar je otrok zdrav in nima dihalne stiske je njegovo dihanje tiho in komaj slišno. Ob dihalni stiski lahko slišimo hropenje v prsnem košu, to je grob zvok, ki ga slišimo ob ustih v vdihu in izdihu in je navadno povezan s slabo prehodnostjo zgornjih dihal npr. ob zamašenem nosu. Pisk je visoko frekventen zvok, ki je slišen ob ustih na koncu izdiha. Stridor pa je piskajoč zvok, ki ga slišimo ob ustih ob vdihu. Ob težkem dihanju, predvsem pri dojenčkih, lahko slišimo stokanje.

Barva kože

Ob težkem dihanju lahko pride do znižanja vrednosti kisika v krvi in tkivih, kar lahko opazimo kot cianozo oz. modrikasto obarvanost kože in sluznice. Pri otroku bomo cianozo najlažje opazili kot modro obarvanost ustnic.

Znaki težkega dihanja

Dobro je opazovati način dihanja otroka v spanju, ko je zdrav, saj tako spoznamo normalen vzorec dihanja otrok in lažje prepoznamo spremembe. Ob težkem dihanju lahko opazimo dihanje s trebuščkom, medrebrni prostori in jugulum (jamica pod vratom) se ugrezajo, zaznamo lahko širjenje nosnih kril in dvigovanje ramen med dihanjem. Ob tem je izdih podaljšan.

Kadar pri otroku zaznate znake težkega dihanja, je potrebno opraviti čimprejšnji pregled pri zdravniku.

Vsebina ni nadomestilo pediatričnega pregleda. Ob težavah se posvetujte z otrokovim pediatrom.

Posnetek je objavljen z dovoljenjem staršev.